-
1 execution
[-ʃən]1) ((an act of) killing by law: The judge ordered the execution of the murderer.) usmrtitev2) (the act of executing (orders or skilled movements etc).) izvajanje* * *[eksikjú:šən]nounizvršitev, izvedba; predvajanje; izvršitev obsodbe, usmrtitev; rubežen; razdiralen učinekto carry into execution, to put in execution — izvajati, izvršitito do execution — učinkovati, kvarno vplivatito take out an execution against s.o. — dati komu zarubitito do great execution to s.o. — povzročiti komu veliko škodoto make good execution — opustošiti, razdejati
См. также в других словарях:
povzročíti — ím dov., povzróčil (ȋ í) biti vzrok, da se kaj pojavi, nastane: že majhna količina strupa povzroči smrt; mikrobi povzročijo alkoholno vrenje; nezgodo je povzročila voznikova nepazljivost; povzročiti prometno nesrečo / potres v morju je povzročil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prizadéti — dénem dov., prizadêni prizadeníte (ẹ) 1. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: njegove besede so jo prizadele; vsaka krivica, smrt ga zelo prizadene; brezobzirno, neprijetno prizadeti; ekspr. prizadeti v živo zelo / branje te pesmi ga je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
udáriti — im dov. (á ȃ) 1. sunkovito dotakniti se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino: udariti otroka, žival; udariti koga v obraz, trebuh; udaril ga je po glavi; udariti s palico, z roko; udaril jo je, da se je opotekla; lahno, močno udariti; pog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prizadejáti — déjem dov., tudi prizadém; 2. mn. prizadéjete tudi prizadéste, 3. mn. tudi prizadejó; prizadéj in prizadèj; prizadejál (á ẹ̑) navadno kot nedoločnik in deležnik na l 1. raba peša povzročiti poškodbe, okvare; prizadeti: mesto je potres zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
